Uresničujemo načela
insolvenčnega prava

S premoženjem dolžnika upravljamo
kot dobri gospodarji in skrbimo
za enakopravno obravnavanje upnikov.

Pogosta vprašanja in odgovori

Kako vem, da je podjetje, ki mi dolguje v stečaju?
V večini primerov o tem, da se je zoper vašega dolžnika začel stečajni postopek ne boste obveščeni. To pomeni, da je na vas, da preverite, ali še ni bil zoper vašega dolžnika začet stečajni postopek. Ali je vaš dolžnik v stečaju, preverite na spletni strani AJPES-a.
Kaj storim, če izvem, da je moj dolžnik v stečaju?
V primeru, da je dolžnik, do katerega imate odprte terjatve v stečaju, morate te terjatve prijaviti sodišču, ki vodi postopek. Če terjatev ne prijavite, le-te propadejo in niso nikoli poplačane.
Kaj če zamudim 3-mesečni rok za prijavo terjatev?
Prijave terjatev v stečajno maso, so možne samo v 3-mesečnem roku od objave oklica o začetku stečajnega postopka na spletni strani AJPES-a. Zamuda roka za prijavo terjatve ima za posledico izgubo pravice, kar pomeni, da je navedeni rok t.i. prekluzivni (in materialni) rok. Upnik, ki zamudi rok za prijavo terjatve v stečajni postopek, nima pravice sodelovati v stečajnem postopku (torej opravljati procesnih dejanj), še zlasti pa izgubi pravico do poplačila.
Kako prijavim svoje terjatve v stečajno maso?
Svoje terjatve prijavite tako, da na okrožno sodišče, ki vodi stečajni postopek pošljete dokument, v katerem so vaši podatki, ter navedene in opisane vaše terjatve - Prijava terjatev v stečajnem postopku.
Koliko znaša sodna taksa za prijavo terjatev v stečajno maso?
Z novelo Zakona o sodnih taksah (ZST-1), ki je začela veljati s 1.1.2011, so bile sodne takse za prijavo terjatev v insolventnih postopkih ukinjene. Plačilo takse pri prijavi terjatev v stečajno maso, od tega datuma dalje tako ni več potrebno.
Kakšen je rok za prijavo terjatev v stečajno maso?
Rok za prijavo terjatev v stečajnem postopku je 3 mesece od objave o začetku stečajnega postopka na spletni strani AJPES-a. Rok za prijavo terjatev je naveden tudi na oklicu o začetku stečajnega postopka, ki ga prav tako najdete na spletni strani AJPES-a.
Kje dobim podatke za izpolnitev prijave terjatev v stečajno maso?
Podatke, ki jih potrebujete da prijavite svoje terjatve (sodišče, ki vodi zadevo, opravilno številko, datum izdaje sklepa,...), prav tako najdete na spletni strani AJPES-a. 
Dolžnik je bil predhodno v prisilni poravnavi. Svoje terjatve sem že prijavil v postopku prisilne poravnave. Jih moram tudi v stečaju?
Ne. Če ste terjatve že prijavili v postopku prisilne poravnave, ki ni uspela in se je začel stečajni postopek, vam sedaj terjatev ni potrebno znova prijavljati. Morate pa terjatve prijaviti, če ji niste prijavili v prisilni poravnavi. Seveda če ne želite, da vam propadejo.
V primeru, da je predlog prisilne poravnave potrjen, pa je nad dolžnikom kljub temu uveden stečajni postopek, je potrebno terjatev prijaviti v stečajnem postopku tudi, če je že bila prijavljena v postopku prisilne poravnave.
Katere terjatve imajo naravo prednostnih terjatev:
Prednostne terjatve so naslednje nezavarovane terjatve:
  1. Plače in nadomestila plač za zadnje tri mesece pred začetkom postopka zaradi insolventnosti;
  2. Odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri dolžniku, in poklicne bolezni,
  3. Neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja pred začetkom stečajnega postopka, ki zaposlenim pripadajo po zakonu, ki ureja delovna razmerja, vendar največ v višini odpravnine, določene za delavca, ki mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov,
  4. plače in nadomestila plač delavcem, katerih delo zaradi začetka stečajnega postopka postane nepotrebno, za obdobje od začetka stečajnega postopka do poteka odpovednega roka;
  5. odpravnine delavcem, ki jim je upravitelj odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ker je njihovo delo zaradi začetka stečajnega postopka ali med postopkom postalo nepotrebno ter
  6. davki in prispevki, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati z izplačili iz 1., 3., 4. in 5. točke tega odstavka.
V zvezi z neizplačanimi odpravninami je Državni zbor RS sprejel avtentično razlago 3. točke zgoraj (odpravnine), katere bistvo je, da se kot prednostne terjatve obravnava tudi neizplačane odpravnine delavcem, ki so nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave.
Kaj če prijavim terjatve, a je stečajne mase premalo, da bi bil moj dolg poplačan?
V primeru, da svoje terjatve prijavite v stečajno maso, a iz nje niste nikoli poplačani, se vam te terjatve štejejo kot davčno priznan odhodek (21. člen, 6. odstavek Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb). Vendar pa se vam neplačane terjatve štejejo kot odhodek le če terjatve prijavite v stečajno maso.
Kakšno je obdobje izpodbojnosti pravnih dejanj stečajnega dolžnika?
Izpodbijajo se lahko pravni posli in druga pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v obdobju zadnjih 12 mesecev pred uvedbo stečajnega postopka.
Katera pravna dejanja so izpodbojna?
Pravno dejanje stečajnega dolžnika je izpodbojno:
  • če je bila posledica tega dejanja zmanjšana vrednost premoženja stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno, ali pa je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, pridobila ugodnejše pogoje za plačilo svoje terjatve do stečajnega dolžnika, in
  • če je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, vedela ali bi morala vedeti, da je dolžnik insolventen. Ni pa mogoče izpodbijati pravnih dejanj in poslov, ki:
  • jih je opravil stečajni dolžnik med postopkom prisilne poravnave,
  • jih je opravil stečajni dolžnik zaradi plačila terjatev upnikov v deležih, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi, in
  • plačil za menice in čeke, če je morala druga stranka prejeti plačilo, da stečajni dolžnik ne bi izgubil pravice do regresa proti drugim meničnim ali čekovnim zavezancem.
Kakšna je vsebina in način uveljavitve izpodbojnega zahtevka?
Z zahtevkom za izpodbijanje pravnih dejanj se zahteva, da se razveljavi pravni posel in njegovi učinki v razmerju med stečajnim dolžnikom in osebo, v korist katere je bilo opravljeno to dejanje. Uveljavljati ga je potrebno z izpodbojno tožbo in sicer za račun stečajnega dolžnika. Rok za vložitev tožbe je 6 mesecev po objavi oklica o začetku stečajnega postopka.
Kdo lahko uveljavlja izpodbojni zahtevek?
Izpodbojni zahtevek lahko uveljavlja stečajni upravitelj ali vsak upnik, ki je upravičen  opravljati procesna dejanja v stečajnem postopku.
Komu je osebni stečaj namenjen?
Gre za sodni postopek, ki naj bi omogočal prezadolženim fizičnim osebam, da iz svojega premoženja v okvirju svojih možnosti poplačajo vse svoje upnike, s tem da lahko v stečajnem postopku tudi predlagajo sodišču, da jih oprosti obveznosti plačila dolgov, ki niso bili poplačani iz obstoječega premoženja v stečaju. Osebni stečaj je namenjen predvsem potrošnikom ("navadnim" fizičnim osebam) in podjetnikom posameznikom (s.p.) ter zasebnikom (odvetniki, notarji, izvršitelji ipd.).
Kakšni so pogoji za začetek postopka osebnega stečaja?
Predlog za začetek stečajnega postopka lahko vloži sam dolžnik ali upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca.
Kako poteka stečajni postopek?
Dolžnik, ki je vložil predlog za začetek postopka osebnega stečaja, ali pa je bil ta proti njemu vložen, mora sodišču podati poročilo o stanju svojega premoženja. Z začetkom postopka osebnega stečaja se poslovna sposobnost dolžnika omeji tako, da NE more:
  • sklepati pogodb in opravljati drugih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso, samostojnemu podjetniku ali zasebniku pa preneha takšen status;
  • brez soglasja sodišča najeti posojila ali dati poroštva;
  • odpreti novega transakcijskega ali drugega računa;
  • se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam.
V postopku osebnega stečaja vodi dolžnikove posle upravitelj in ga tudi zastopa
Kaj spada v stečajno maso v osebnem stečaju?
V stečajno maso spada vse premoženje dolžnika ob začetku postopka in vse premoženje, doseženo z unovčevanjem in upravljanjem stečajne mase ter izpodbijanjem pravnih dejanj dolžnika. Poleg navedenega v stečajno maso spadajo tudi plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom, in premoženje, ki ga dolžnik pridobi na podlagi dedovanja ali na drugi podlagi med postopkom, razen zakonsko izvzetih prejemkov.
Kakšne so posledice po končanem postopku?
Po končanem postopku dolžnik NI prost obveznosti, ki v postopku niso bile v celoti poplačane! Lahko pa pred koncem postopka vloži predlog za odpust svojih obveznosti, ki so nastale do začetka postopka, v delu, v katerem v tem postopku ne bodo poplačane. Da bi preprečili, da bi se dolžnik večkrat zaporedoma posluževal te možnosti, zakon določa, da mora od zadnjega pravnomočnega sklepa o odpustu obveznosti preteči najmanj deset let. S sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti sodišče določi preizkusno obdobje, ki ne sme biti krajše od dveh let od uvedbe postopka osebnega stečaja in tudi ne od enega leta po vložitvi predloga za odpust obveznosti ter ne daljše od petih let od uvedbe osebnega stečaja. Po poteku preizkusnega obdobja sodišče izda sklep, da se dolžniku odpustijo njegove obveznosti. S pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, na katero učinkuje odpust obveznosti.
Kakšni so stroški postopka?
Predlagatelj osebnega stečaja bo moral ob vložitvi predloga plačati predujem za kritje začetnih stroškov postopka. Višina predujma, ki ga je potrebno zagotoviti za začetek stečajnega postopka nad pravno osebo znaša 2.281,11 EUR (oziroma 2.062,35 EUR, če sodišče predujem odmeri brez DDV), nad fizično osebo 1.401,01 EUR (oziroma 1.244,75 EUR, če sodišče predujem odmeri brez DDV ).

Pojmovnik

Pomen okrajšav in izrazov po ZFPPIPP

ZFPPIPP  je Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju 
OZ je Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 83/01, 32/04 – UROZ195, 28/06 – odločba US, 29/07 – odločba US in 40/07 – OZ-A),
ZD je Zakon o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, Uradni list RS, št. 17/91-I – ZUDE, 13/94 – ZN, 40/94 – odločba US, 82/94 – ZN-B, 117/00 – odločba US, 67/01, 83/01 – OZ),
ZGD-1 je Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06, 60/06 – popravek 26/07 – ZSDU-B, 33/07 – ZSReg-B in 67/07 – ZTFI),
ZIZ je Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo in 67/07 – ZS-G),
ZNVP je Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (Uradni list RS, št. 2/07 – uradno prečiščeno besedilo in 67/07 – ZTFI),
ZPlaP je Zakon o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 131/06 – ZBan-1 in 102/07),
ZSReg je Zakon o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo),
ZZK-1 je Zakon o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03).
Insolvenčni postopki so postopek prisilne poravnave in stečajni postopki.
Stečajni postopki so stečajni postopek nad pravno osebo, postopek osebnega stečaja in postopek stečaja zapuščine.
Postopka prisilnega prenehanja sta izbris iz sodnega registra brez likvidacije in prisilna likvidacija.
Gospodarska družba je pravna oseba, organizirana v obliki osebne družbe kot so družba z neomejeno odgovornostjo, komanditna družba in tiha družba, ali v obliki kapitalske družbe kot so družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba, komanditna delniška družba in evropska delniška družba.
Podjetnik ali podjetnica je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. 
Zavod ali javni zavod je organizacija, ki je ustanovljena za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička ustanovljena po zakonu, ki ureja zavode.
Zadruga je organizacija vnaprej nedoločenega števila članov, ki ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih članov ter temelji na prostovoljnem pristopu, svobodnem izstopu, enakopravnem sodelovanju in upravljanju članov ustanovljena po zakonu, ki ureja zadruge.
Društvo je samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanoviteljice oziroma ustanovitelji ustanovijo zaradi uresničevanja skupnih interesov skladno z zakonom, ki ureja društva.
Javni sklad je pravna oseba javnega prava, ki jo ustanovitelj ustanovi za izvajanje svoje politike na določenem področju in v skladu z zakonom, ki ureja javne sklade. 
Zasebnik je zdravnik, notar, odvetnik, kmet ali druga fizična oseba, ki ni podjetnik in ki kot poklic opravlja določeno dejavnost.
Potrošnik ali potrošnica je fizična oseba, ki ni niti podjetnik niti zasebnik.
Poslovodstvo je pri:
  • gospodarski družbi  organ ali osebe, ki so po tem zakonu ali po aktih družbe pooblaščeni, da vodijo njene posle. Za poslovodstvo se pri družbi z neomejeno odgovornostjo štejejo družbeniki in ob prenosu upravičenja za vodenje tretje osebe, pri komanditni družbi komplementarji in ob prenosu upravičenja za vodenje tretje osebe, pri delniški družbi uprava ali upravni odbor in pri družbi z omejeno odgovornostjo en ali več poslovdij. 
  • zavodu direktor ali drug poslovodni organ zavoda,
  • zadrugi upravni odbor ali predsednik zadruge,
  • javnem skladu uprava,
  • drugi pravni osebi organ, ki je po zakonu ali njenih pravilih pristojen in odgovoren za vodenje njenih poslov.
Organ nadzora je pri:
  • pri delniški družbi z dvotirnim sistemom upravljanja ali javnem skladu nadzorni svet,
  • delniški družbi z enotirnim sistemom upravljanja upravni odbor,
  • družbi z omejeno odgovornostjo nadzorni svet, če ga družba ima,
  • zavodu svet ali drug kolegijski organ upravljanja zavoda,
  • zadrugi nadzorni odbor zadruge, če ga zadruga ima,
  • drugi pravni osebi organ, ki je po zakonu ali njenih pravilih pristojen in odgovoren za nadzor nad vodenjem njenih poslov.
Zastopnik oziroma zastopnica pravne osebe je oseba, ki v pravni osebi opravlja funkcijo, za katero zakon ali pravila pravne osebe določajo, da oseba z imenovanjem na to funkcijo pridobi upravičenje zastopati pravno osebo.
Premoženje posamezne osebe so stvari v njeni lasti, njene terjatve in njene druge premoženjske pravice.
Obveznosti posamezne osebe so vse njene obligacijske in druge denarne in nedenarne obveznosti do njenih upnikov.
Čista vrednost premoženja posamezne osebe pomeni razliko med vrednostjo njenega premoženja in višino njenih obveznosti.
Kapital pomeni pri gospodarski družbi in podjetniku, kapital v računovodskem pomenu in vključuje vse sestavine kapitala, ki se izkazujejo v bilanci stanja po 65. členu ZGD-1, capital pri drugi pravni osebi pa je čista vrednost njenega premoženja.
Kratkoročna plačilna sposobnost je sposobnost pravne ali fizične osebe v določenem časovnem obdobju poravnati vse obveznosti, ki so zapadle v tem časovnem obdobju.
Dolgoročna plačilna sposobnost je trajna sposobnost pravne ali fizične osebe izpolniti vse obveznosti ob njihovi zapadlosti.
Kapitalska ustreznost pomeni, da je pravna oseba ali podjetnik dolgoročno plačilno sposoben, če je obseg njegovih dolgoročnih virov financiranja zadosten glede na obseg in vrste poslov, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljen pri opravljanju teh poslov 
Dolgoročni viri financiranja pravne osebe ali podjetnika so kapital kot njegov lastni vir financiranja in tiste njegove obveznosti kot tuji dolgoročni viri financiranja, ki so po svojih lastnostih in namenu v skladu s pravili poslovnofinančne stroke primerne za kritje obveznosti iz poslovanja in izgub zaradi tveganj, ki jim je pravna oseba ali podjetnik izpostavljen pri svojem poslovanju
Pravila poslovnofinančne stroke so poslovnofinančna načela in standardi, ki jih sprejme Slovenski inštitut za revizijo v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje, ter druga izkustvena pravila skrbnega finančnega poslovanja, ki so splošno uveljavljena v poslovnofinančni stroki.
Pravila stroke upravljanja podjetij so izkustvena pravila skrbnega upravljanja podjetij, ki so splošno uveljavljena v stroki upravljanja podjetij.
Finančno poslovanje je zagotavljanje finančnih sredstev, upravljanje finančnih sredstev in njihovih virov ter razporejanje virov finančnih sredstev zaradi zagotavljanja pogojev za opravljanje gospodarske dejavnosti ali drugih poslov.
Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik oziroma dolžnica v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju, ali postane dolgoročno plačilno nesposoben.
Trajnejša nelikvidnost nastane, če dolžnik oziroma dolžnica v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju.
Predpostavka trajne nelikvidnosti dolžnika - pravna oseba, podjetnik ali zasebnik -  po ZFPPIPP velja (če se ne dokaže drugače), da je dolžnik trajneje nelikviden, če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti, izkazanih v letnem poročilu za zadnje poslovno leto pred zapadlostjo teh obveznosti.
Predpostavka trajne nelikvidnosti dolžnika - potrošnik -  po ZFPPIPP velja (če se ne dokaže drugače), da je dolžnik trajneje nelikviden, če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače, nadomestil ali drugih prejemkov, ki jih prejema redno v obdobjih, ki niso daljša od dveh mesecev ali če je nezaposlen in ne prejema nobenih drugih rednih prejemkov ter za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, ki presega 1.000 eurov.
Predpostavka nastanka trajne nelikvidnosti dolžnika po ZFPPIPP velja (če se ne dokaže drugače), da je dolžnik postal dolgoročno plačilno nesposoben, če je vrednost njegovega premoženja manjša od vsote njegovih obveznosti in pri dolžniku, ki je kapitalska družba tudi, če je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala in te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv.
Prezadolženost nastopi takrat, ko je vrednost dolžnikovega  premoženja manjša od vsote njegovih obveznosti.
Finančno prestrukturiranje je celota ukrepov, ki se izvedejo, da bi dolžnik postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben in lahko vključujejo zmanjšanje in odložitev zapadlosti dolžnikovih obveznosti, pri kapitalski družbi izvedbo povečanja osnovnega kapitala z novimi stvarnimi vložki, katerih predmet so terjatve upnikov do dolžnika, ali z novimi denarnimi vložki in druge ukrepe, katerih izvedba v skladu s pravili poslovnofinančne stroke omogoča odpravo vzrokov dolžnikove insolventnosti in zagotavlja, da dolžnik postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben.
Insolventni dolžnik je pravna ali fizična oseba, nad katero se v skladu s tem zakonom začne postopek zaradi insolventnosti.
Ožje povezana oseba posamezne osebe je njen zakonec ali oseba, s katero živi v življenjski skupnosti, ki ima po zakonu enake premoženjske posledice kot zakonska zveza, ali oseba, s katero živi v istospolni partnerski skupnosti po zakonu, ki ureja registracijo istospolne partnerske skupnosti, otrok ali posvojenec te osebe ali katera od naštetih oseb, ki nima polne poslovne sposobnosti in druga oseba, ki nima polne poslovne sposobnosti in ji je dodeljena v skrbništvo.
Ločitvena pravica je pravica upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja.
Ločitveni upnik je upnik, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavlja terjatev, zavarovano z ločitveno pravico.
Terjatev je pravica upnika od dolžnika zahtevati, da opravi izpolnitveno ravnanje, katerega predmet je dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev.
Nedenarna terjatev je terjatev upnika od dolžnika zahtevati izpolnitev nedenarne dajatve ali izvedbo storitve.
Zavarovana terjatev je terjatev upnika, ki je zavarovana z ločitveno pravico.
Nezavarovana terjatev je terjatev upnika, ki ni zavarovana z ločitveno pravico. Kot nezavarovana terjatev se obravnava tudi tisti del zneska terjatve ločitvenega upnika, za katerega znesek terjatve presega vrednost premoženja, ki je predmet ločitvene pravice. 
Prednostne terjatve so naslednje nezavarovane terjatve:
  1. plače in nadomestila plač za zadnje tri mesece pred začetkom postopka zaradi insolventnosti,
  2. odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri dolžniku, in poklicne bolezni,
  3. neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja pred začetkom stečajnega postopka, ki zaposlenim pripadajo po zakonu, ki ureja delovna razmerja, vendar največ v višini odpravnine, določene za delavca, ki mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov,
  4. plače in nadomestila plač delavcem, katerih delo zaradi začetka stečajnega postopka postane nepotrebno, za obdobje od začetka stečajnega postopka do poteka odpovednega roka,
  5. odpravnine delavcem, ki jim je upravitelj odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ker je njihovo delo zaradi začetka stečajnega postopka ali med postopkom postalo nepotrebno,
  6. davki in prispevki, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati z izplačili iz 1., 3., 4. in 5. točke tega odstavka.
Podrejene terjatve so nezavarovane terjatve, ki se na podlagi pravnega razmerja med dolžnikom in upnikom, če postane dolžnik insolventen, plačajo šele po plačilu drugih nezavarovanih terjatev do dolžnika.
Navadne terjatve so nezavarovane terjatve, ki niso niti prednostne niti podrejene terjatve.
Izločitvena pravica je:
  • pravica lastnika oziroma lastnice premične stvari od insolventnega dolžnika zahtevati, da mu izroči premično stvar, ki je v posesti insolventnega dolžnika,
  • pravica osebe, ki je s priposestvovanjem ali na drug izviren način pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik, od insolventnega dolžnika zahtevati, da prizna njeno lastninsko pravico na nepremičnini, in
  • pravica osebe, za račun katere insolventni dolžnik kot fiduciar na podlagi prenosa lastninske pravice v zavarovanje ali drugega mandatnega pravnega razmerja uresničuje lastninsko pravico na stvari ali pravice zakonitega imetnika oziroma imetnice (v nadaljnjem besedilu: imetnik) drugega premoženja, od insolventnega dolžnika zahtevati, da izvede razpolagalni pravni posel in druga pravna dejanja, potrebna za prenos te pravice v dobro te osebe.
Izločitveni upnik je upnik, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavlja izločitveno pravico proti insolventnemu dolžniku.
Vodilna obrestna mera je obrestna mera, ki jo za posamezno šestmesečno obdobje uporablja Evropska centralna banka za postopke glavnega refinanciranja, ki jih je opravila pred prvim koledarskim dnem tega šestmesečnega obdobja.
Predpisana obrestna mera je obrestna mera zamudnih obresti, določena z zakonom.
Dvostranska pogodba je pogodba, pri kateri je vsaka pogodbena stranka kot dolžnik zavezana opraviti svoje izpolnitveno ravnanje in hkrati kot upnik upravičena od druge stranke zahtevati, da opravi svoje nasprotno izpolnitveno ravnanje.
Vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba je dvostranska pogodba, ki je bila sklenjena pred začetkom postopka zaradi insolventnosti in pri kateri do začetka postopka zaradi insolventnosti niti insolventni dolžnik niti nasprotna pogodbena stranka nista izpolnila svoje obveznosti glede izpolnitvenega ravnanja na podlagi te pogodbe ali nobeden od njiju teh obveznosti ni izpolnil v celoti.
Pooblaščeni ocenjevalec oziroma ocenjevalka vrednosti podjetja je fizična oseba, ki ima dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje.
Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti strojev in opreme ali nepremičnin je fizična oseba, ki ima dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti strojev in opreme ali nepremičnin v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje, oziroma fizična oseba, ki je imenovana za sodnega cenilca za ocenjevanje vrednosti strojev in opreme ali nepremičnin v skladu z zakonom, ki ureja sodišča.
Temeljne obveznosti poslovodstva po ZFPPIPP so zagotoviti, da družba posluje v skladu s tem zakonom in pravili poslovnofinančne stroke in pri vodenju poslov družbe ravnati s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in si pri tem prizadevati, da je družba vedno kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna.  
Temeljne obveznosti članov nadzornega sveta po ZFPPIPP so da pri izvajanju svojih pristojnosti in odgovornosti za opravljanje nadzora nad vodenjem poslov družbe redno preverjajo ali je družba kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna in ali poslovodstvo ravna v skladu s pravili iz 2. poglavja tega zakona.
Upravljanje tveganj zajema ugotavljanje, merjenje oziroma ocenjevanje, obvladovanje in spremljanje tveganj, vključno s poročanjem o tveganjih, ki jim je ali bi jim lahko bila družba izpostavljena pri svojem poslovanju.
Kreditno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do družbe.
Tržno tveganje je tveganje nastanka izgub zaradi spremembe cen blaga, valut ali finančnih instrumentov ali spremembe obrestnih mer.
Operativno tveganje je tveganje nastanka izgube skupaj s pravnim tveganjem zaradi neustreznosti ali nepravilnega izvajanja notranjih postopkov, drugega nepravilnega ravnanja ljudi, ki spadajo v notranje poslovno področje družbe, neustreznosti ali nepravilnega delovanja sistemov, ki spadajo v notranjo poslovno področje družbe, ali zunanjih dogodkov ali dejanj.
Likvidnostno tveganje je tveganje nastanka izgube zaradi kratkoročne plačilne nesposobnosti.
Upravljanje likvidnostnega tveganja pomeni, da mora družba mora gospodariti z viri in naložbami tako, da je v vsakem trenutku sposobna izpolniti vse svoje zapadle obveznosti in oblikovati in izvajati politiko rednega upravljanja likvidnosti, ki jo potrdi poslovodstvo in, ki vključuje načrtovanje pričakovanih znanih in morebitnih denarnih odtokov in zadostnih denarnih pritokov zanje ob upoštevanju normalnega poteka poslovanja in morebitnih položajev likvidnostnih kriz, redno spremljanje in upravljanje likvidnosti ter opredelitev ustreznih ukrepov za preprečitev oziroma odpravo vzrokov za nastanek nelikvidnosti in opredelitev drugih možnosti zanje.
Spremljanje in zagotavljanje kapitalske ustreznosti pomeni, da mora družba zagotoviti, da vedno razpolaga z dovolj dolgoročnih virov financiranja glede na obseg in vrste poslov, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri njihovem opravljanju. Poslovodstvo mora redno spremljati in preverjati, ali družba dosega kapitalsko ustreznost.
Obveznost enakega obravnavanja upnikov
Če družba postane insolventna, ne sme opravljati nobenih plačil ali prevzemati novih obveznosti, razen tistih, ki so nujne za redno poslovanje družbe.
Velja, da so za redno poslovanje družbe nujna zlasti plačila terjatev upnikov do družbe, ki so v postopku zaradi insolventnosti prednostne terjatve po 21. čl. ZFPPIPP, tekočih stroškov rednega poslovanja družbe (elektrika, voda in podobno), tekočih dobav blaga ali storitev, potrebnih za redno poslovanje družbe, davka na dodano vrednost, trošarin in drugih davkov in prispevkov, ki jih mora dolžnik obračunati in plačati v skladu s predpisi.
Po tem, ko družba postane insolventna, poslovodstvo ali drugi organi družbe ne smejo opraviti nobenega dejanja, zaradi katerega bi bili upniki, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju, neenako obravnavani.
Temeljna načela v postopkih zaradi insolventnosti so:
  • načelo enakega obravnavanja upnikov, ki pomeni, da je treba vse upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako,
  • načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov, ki pomeni, da je potrebno postopek zaradi insolventnosti voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji glede višine plačila in rokov za plačilo terjatev upnikov, 
  • načelo hitrosti postopka, ki pomeni, da mora sodišče svoja procesna dejanja v postopku zaradi insolventnosti izvajati v rokih, določenih s tem zakonom, in si z izvajanjem svojih pristojnosti nadzora nad upraviteljem oziroma upraviteljico prizadevati, da upravitelj vsa dejanja v postopku zaradi insolventnosti opravi v rokih, določenih v tem zakonu ter da sodišča in drugi državni organi morajo prednostno obravnavati zadeve, v katerih je kot stranka postopka udeležen stečajni dolžnik ali katerih izid vpliva na potek stečajnega postopka.
Roki za prijavo terjatve:
  • V postopku prisilne poravnave mora upnik prijaviti svojo terjatev do insolventnega dolžnika v enem mesecu po objavi oklica o začetku tega postopka, 
  • V stečajnem postopku mora upnik prijaviti svojo terjatev do insolventnega dolžnika v treh mesecih po objavi oklica o začetku tega postopka, če ni v tretjem ali četrtem odstavku tega člena drugače določeno,
  • Upnik, proti kateremu je bila vložena tožba za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika, mora v enem mesecu po dnevu, ko mu je bila vročena ta tožba, v stečajnem postopku kot pogojno terjatev prijaviti svojo terjatev, ki bo nastala po tretjem odstavku 278. člena tega zakona, če bo tožbenemu zahtevku pravnomočno ugodeno, 
  • Upnik mora svojo terjatev za povrnitev škode iz tretjega odstavka 248. člena ali iz petega odstavka 268. člena tega zakona prijaviti v enem mesecu po prejemu izjave stečajnega dolžnika o uresničitvi odpovedne ali odstopne pravice.
Položaj in pristojnosti upravitelja
Upravitelj je organ postopka zaradi insolventnosti, ki v tem postopku opravlja svoje pristojnosti in naloge, določene v zakonu, zaradi varovanja in uresničitve interesov upnikov.
V stečajnem postopku upravitelj vodi posle insolventnega dolžnika v skladu s potrebami postopka in ga zastopa pri:
  • procesnih in drugih pravnih dejanjih v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic,
  • procesnih in drugih dejanjih v zvezi z izpodbijanjem pravnih dejanj insolventnega dolžnika,
  • pravnih poslih in drugih dejanjih, potrebnih za unovčitev stečajne mase,
  • uresničevanju odstopnih in drugih pravic, ki jih pridobi insolventni dolžnik kot pravne posledice začetka stečajnega postopka, in
  • drugih pravnih poslih, ki jih insolventni dolžnik lahko izvede v skladu s tem zakonom.
Obveznosti upravitelja
Upravitelj mora svoje naloge in pristojnosti opravljati v skladu z zakonom ZFPPIPP in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi in v skladu z drugimi zakoni, ki se uporabljajo za insolventnega dolžnika, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi ter s pravili stroke oseb, ki kot mandatarji opravljajo posle za druge osebe.

Upravitelj mora pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti ravnati vestno in pošteno, z ustrezno profesionalno skrbnostjo ter tako, da varuje in uresničuje interese upnikov, ki mu morajo biti vodilo pri opravljanju teh nalog in pristojnosti.

Upravitelj mora upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako, in ne sme omogočiti ali dopustiti da posamezni upniki v postopku dosežejo prednostno plačilo ali druge koristi na škodo drugih upnikov, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, ali da druge osebe pridobijo premoženje insolventnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, ne da bi zagotovile enakovredno nasprotno izpolnitev, ali druge koristi na škodo stečajne mase, ki niso v skladu z zakoni, predpisi in pravili stroke iz prvega odstavka tega člena.
Odškodninska odgovornost upravitelja

Upravitelj je upnikom odgovoren za škodo, ki jim jo povzroči s kršitvijo svojih obveznosti.

Upravitelj je odškodninske odgovornosti oproščen, če dokaže, da je imel upnik škodo zaradi nepravilnih ali nepopolnih podatkov v njegovi prijavi terjatve ali drugih dejanj ali opustitev, ki izvirajo s področja upnika, da je ravnal v skladu s sklepom ali odredbo sodišča ali da je škoda nastala zaradi dogodkov ali ravnanja oseb, ki jih upravitelj, čeprav je ravnal z ustrezno profesionalno skrbnostjo, ni mogel niti preprečiti niti odvrniti ali omejiti njihovih škodljivih posledic.

Upravitelj ni oproščen odškodninske odgovornosti, ker je ravnal v skladu s sklepom ali odredbo sodišča, če upnik dokaže, da je upravitelj izdajo sklepa ali odredbe dosegel tako, da je sodišču namenoma ali zaradi hude malomarnosti dal nepopolne ali nepravilne informacije, ali na drug nepošten način.

Upravitelj je odgovoren upnikom za škodo iz prvega odstavka tega člena, povzročeno v posameznem postopku zaradi insolventnosti, do višine petkratnega zneska nagrade, do katere je upravičen v tem postopku, vendar ne manj kot 5.000 eurov. Odškodninska odgovornost se po četrtem odstavku tega člena ne omeji, če je bilo dejanje izvedeno ali opuščeno namenoma ali iz hude malomarnosti.
Namen postopka prisilne poravnave
Postopek prisilne poravnave se vodi z namenom, da se dolžniku, ki je postal insolventen, omogoči finančno prestrukturiranje, na podlagi katerega postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, in upnikom zagotovijo ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek.
Stečajni dolžnik je insolventni dolžnik, nad katerim se vodi stečajni postopek.Stečajni postopek je dovoljeno voditi nad vsako pravno osebo, če ni v zakonu za posamezno pravnoorganizacijsko obliko ali vrsto pravne osebe ali za posamezno pravno osebo drugače določeno. Nad invalidskim podjetjem je stečajni postopek dovoljeno začeti samo, če da Vlada Republike Slovenije predhodno soglasje.
Stečajna masa je premoženje stečajnega dolžnika, ki se v stečajnem postopku unovči za kritje stroškov postopka in plačilo terjatev upnikov. 
V stečajno maso spade premoženje stečajnega dolžnika ob začetku tega postopka, vse premoženje, doseženo z unovčenjem stečajne mase, upravljanjem stečajne mase in izpodbijanjem pravnih dejanj stečajnega dolžnika, ter premoženje, doseženo z nadaljevanjem poslovanja, če stečajni dolžnik v skladu s tem zakonom nadaljuje poslovanje po začetku stečajnega postopka.
V splošno stečajno maso spada vse premoženje stečajnega dolžnika razen premoženja, ki spada v posebno stečajno maso.
Posebna stečajna masa je premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, ali denarno dobroimetje, doseženo z unovčenjem tega premoženja.
Unovčenje stečajne mase je prodaja premoženja stečajnega dolžnika, izterjava njegovih terjatev in vsak drug pravni posel za uresničitev njegovih premoženjskih pravic.
Razdelitvena masa je unovčeni del stečajne mase, namenjen za plačilo terjatev upnikov.
Splošna razdelitvena masa je denarno dobroimetje, nastalo z unovčenjem splošne stečajne mase, zmanjšano za stroške stečajnega postopka, razen stroškov iz tretjega odstavka tega člena.
Posebna razdelitvena masa je denarno dobroimetje, nastalo z unovčenjem posebne stečajne mase, zmanjšano za stroške v zvezi s tem unovčenjem.
Stroški v zvezi z unovčenjem posebne stečajne mase so:
  • stroški ocene vrednosti premoženja, ki spada v posebno stečajno maso, in stroški izvedbe njegove prodaje,
  • davek na promet nepremičnin ali drug davek ali obvezna dajatev, ki jo je treba plačati pri prodaji,
  • sorazmerni del nadomestila upravitelju za unovčenje stečajne mase in razdelitev posebne stečajne mase, ki se določi v sorazmerju z višino zneska, ki je predmet razdelitve posebne stečajne mase,
  • če je predmet posebne stečajne mase onesnažena premičnina ali nepremičnina: stroški predpisanega ravnanja z odpadki, ki bremenijo stečajnega dolžnika po predpisih o varstvu okolja,
  • sorazmerni del nadomestila upravitelju za izdelavo otvoritvenega poročila, drugih stroškov v zvezi z izdelavo računovodskih izkazov in izdelavo otvoritvenega poročila inče je splošna stečajna neznatne vrednosti tudi stroškov arhiviranja in drugih stroškov v zvezi s končanjem stečajnega postopka. Sorazmerni del stroškov je enak deležu ocenjene vrednosti premoženja, ki je predmet posebne stečajne mase, v ocenjeni vrednosti splošne in vseh posebnih stečajnih mas.
Obdobje izpodbojnosti je obdobju od začetka zadnjih dvanajst mesecev pred uvedbo stečajnega postopka do začetka stečajnega postopka.
Izpodbojno je vsako pravno dejanje stečajnega dolžnika, izvedeno v obdobju izpodbojnosti, 
  • če je bila posledica tega dejanja bodisi zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno, bodisi, da je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, pridobila ugodnejše pogoje za plačilo svoje terjatve do stečajnega dolžnika, in če je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, vedela ali bi morala vedeti, da je dolžnik insolventen, 
  • na podlagi katerega je druga oseba prejela dolžnikovo premoženje, ne da bi bila dolžna opraviti svojo nasprotno izpolnitev, ali za nasprotno izpolnitev majhne vrednosti, 
  • velja tudi za opustitev pravnega dejanja, zaradi katere je stečajni dolžnik izgubil premoženjsko pravico ali je zanj nastala kakšna premoženjska obveznost
 
Postopek osebnega stečaja je dovoljeno voditi nad premoženjem vsake fizične osebe, ki ima stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji, proti potrošniku, ki nima niti stalnega niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, če v Republiki Sloveniji prejema plačo ali druge stalne prejemke ali če je njegovo premoženje v Republiki Sloveniji, in proti podjetniku ali zasebniku, ki nima niti stalnega niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, če ima sedež v Republiki Sloveniji.
Namen postopka osebnega stečaja je, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih. Terjatve upnikov v delu, v katerem te niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika, ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, razen v primeru pravnomočnostjo sklepa o odpustu dolžnikove obveznosti, ko preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve.
Odpust obveznosti stečajnega dolžnika učinkuje za vse navadne in podrejene terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, ne glede na to, ali je upnik to terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja.
Odpust obveznosti stečajnega dolžnika ne učinkuje za prednostne terjatve terjatve do stečajnega dolžnika kot so obveznost plačila zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal in tudi ne za prednostne terjatve, ki so plače in nadomestila plač delavcem za zadnje tri mesece pred začetkom postopka zaradi insolventnosti, odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri dolžniku, in poklicne bolezni, neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja pred začetkom stečajnega postopka, ki zaposlenim pripadajo po zakonu, ki ureja delovna razmerja, vendar največ v višini odpravnine, določene za delavca, ki mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, plače in nadomestila plač delavcem, katerih delo zaradi začetka stečajnega postopka postane nepotrebno, za obdobje od začetka stečajnega postopka do poteka odpovednega roka, odpravnine delavcem, ki jim je upravitelj odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ker je njihovo delo zaradi začetka stečajnega postopka ali med postopkom postalo nepotrebno, davki in prispevki, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati z izplačili iz 1., 3., 4. in 5. točke tega odstavka.
Pravni učinki odpusta obveznosti - s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve za katere po določilih ZFPPIPP učinkuje odpust obveznosti, v delu, v katerem ta do pravnomočnosti sklepa ni bila plačana, če ni v 410. členu ZFPPIPP drugače določeno. Če dolžnik prostovoljno plača neplačani del terjatve iz prvega odstavka tega člena, nima pravice zahtevati vračila po pravilih o neupravičeni pridobitvi.
Ovire za odpust obveznosti - odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano, če je stečajni dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih davčni organ potrebuje za pobiranje davkov, zaradi česar mu je pristojni davčni organ dodatno ali naknadno odmeril davek v znesku najmanj 4.000 evrov, če so bile stečajnemu dolžniku njegove obveznosti že odpuščene in od pravnomočnosti sklepa o odpustu teh obveznosti še ni preteklo deset let, če je stečajni dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, ali če je razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo.
Stečaj zapuščine je dovoljeno voditi nad zapuščino po vsaki umrli fizični osebi  - zaputniku, če je imel zapustnik ob smrti stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji ali če zapustnik ob smrti ni imel niti stalnega niti začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, če je premoženje, ki spada v zapuščino, v Republiki Sloveniji.
Namen postopka stečaja zapuščine je, da bi vsi upniki iz stečajne mase prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do zapustnika hkrati in v enakih deležih.
Lažni stečaj povzroči tisti, kdor z namenom, da obveznosti ne bi bile plačane, navidezno ali dejansko poslabša svoje premoženjsko stanje ali premoženjsko stanje drugega dolžnika in s tem povzroči stečaj tako da, premoženje ali njegov del, ki sodi v stečajno maso, navidezno proda, brezplačno odstopi, odtuji za izredno nizko ceno ali uniči, sklene lažno pogodbo o dolgu ali prizna neresnične terjatve, prikrije, uniči, predrugači ali tako vodi poslovne knjige ali listine, da se iz njih ne more ugotoviti dejansko premoženjsko stanje.
Povzročitev stečaja z nevestnim gospodarjenjem povzoči tisti, kdor ve, da sam ali kdo drug kot plačnik ni zmožen plačila, pa nesmotrno troši sredstva ali jih odtujuje za izredno nizko ceno, se čez mero zadolžuje, prevzema nesorazmerne obveznosti, sklepa ali obnavlja pogodbe z osebami, za katere ve, da niso zmožne plačila, opušča pravočasno uveljavitev terjatev ali kako drugače očitno krši svoje dolžnosti pri upravljanju s premoženjem ali pri vodenju gospodarske dejavnosti, zaradi česar pride do stečaja in velike premoženjske škode za upnike.
Oškodovanje upnikov povzroči tisti, kdor pri opravljanju gospodarske dejavnosti ve, da je sam ali kdo drug kot dolžnik postal nezmožen plačila, pa iz zadolženega premoženja izplača dolg ali kako drugače namenoma spravi kakšnega upnika v ugodnejši položaj in tako povzroči veliko premoženjsko škodo drugim upnikom, in tisti kdor ve, da je sam ali kdo drug kot dolžnik postal nezmožen plačila, pa z namenom, da bi izigral in oškodoval upnike, prizna neresnično terjatev, sestavi lažno pogodbo ali s kakšnim drugim goljufivim dejanjem povzroči veliko premoženjsko škodo upnikom.
Poslovno goljufijo povzroči tisti, kdor pri opravljanju  gospodarske dejavnosti pri sklenitvi 
ali izvajanju pogodbe ali posla preslepi drugega s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, ali s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo ali ne bodo mogle biti izpolnjene, zaradi delne ali celotne neizpolnitve obveznosti pa pri tem nastane za stranko ali koga drugega premoženjska škoda.
Ponareditev ali uničenje poslovnih listin stori tisti, kdor v poslovne knjige, spise ali druge poslovne listine, ki jih mora voditi po zakonu ali na podlagi drugih predpisov, izdanih na podlagi zakona, in so pomembne za poslovni promet z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami ali so namenjene za odločitve v zvezi z gospodarsko ali finančno dejavnostjo, vpiše lažne podatke ali ne vpiše kakšnega pomembnega podatka, ali s svojim podpisom potrdi takšno knjigo, listino ali spis z lažno vsebino ali omogoči sestavo knjige, listine ali spisa z lažno vsebino in kdor lažno poslovno knjigo, listino ali spis uporabi kot resnično ali kdor uniči, skrije, precej poškoduje ali kako drugače napravi nerabne poslovne knjige, listine ali spise, ki jih mora voditi po zakonu ali na podlagi drugih predpisov, izdanih na podlagi zakona, in so pomembne za poslovni promet z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami ali so namenjene za odločitve v zvezi z gospodarsko ali finančno dejavnostjo.