Pogosta vprašanja in odgovori
Kako vem, da je podjetje, ki mi dolguje v stečaju?
V večini primerov o tem, da se je zoper vašega dolžnika začel stečajni postopek ne boste obveščeni. To pomeni, da je na vas, da preverite, ali še ni bil zoper vašega dolžnika začet stečajni postopek. Ali je vaš dolžnik v stečaju, preverite na spletni strani AJPES-a.
Kaj storim, če izvem, da je moj dolžnik v stečaju?
V primeru, da je dolžnik, do katerega imate odprte terjatve v stečaju, morate te terjatve prijaviti sodišču, ki vodi postopek. Če terjatev ne prijavite, le-te propadejo in niso nikoli poplačane.
Kaj če zamudim 3-mesečni rok za prijavo terjatev?
Prijave terjatev v stečajno maso, so možne samo v 3-mesečnem roku od objave oklica o začetku stečajnega postopka na spletni strani AJPES-a. Zamuda roka za prijavo terjatve ima za posledico izgubo pravice, kar pomeni, da je navedeni rok t.i. prekluzivni (in materialni) rok. Upnik, ki zamudi rok za prijavo terjatve v stečajni postopek, nima pravice sodelovati v stečajnem postopku (torej opravljati procesnih dejanj), še zlasti pa izgubi pravico do poplačila.
Kako prijavim svoje terjatve v stečajno maso?
Svoje terjatve prijavite tako, da na okrožno sodišče, ki vodi stečajni postopek pošljete dokument, v katerem so vaši podatki, ter navedene in opisane vaše terjatve - Prijava terjatev v stečajnem postopku.
Koliko znaša sodna taksa za prijavo terjatev v stečajno maso?
Z novelo Zakona o sodnih taksah (ZST-1), ki je začela veljati s 1.1.2011, so bile sodne takse za prijavo terjatev v insolventnih postopkih ukinjene. Plačilo takse pri prijavi terjatev v stečajno maso, od tega datuma dalje tako ni več potrebno.
Kakšen je rok za prijavo terjatev v stečajno maso?
Rok za prijavo terjatev v stečajnem postopku je 3 mesece od objave o začetku stečajnega postopka na spletni strani AJPES-a. Rok za prijavo terjatev je naveden tudi na oklicu o začetku stečajnega postopka, ki ga prav tako najdete na spletni strani AJPES-a.
Kje dobim podatke za izpolnitev prijave terjatev v stečajno maso?
Podatke, ki jih potrebujete da prijavite svoje terjatve (sodišče, ki vodi zadevo, opravilno številko, datum izdaje sklepa,...), prav tako najdete na spletni strani AJPES-a.
Dolžnik je bil predhodno v prisilni poravnavi. Svoje terjatve sem že prijavil v postopku prisilne poravnave. Jih moram tudi v stečaju?
Ne. Če ste terjatve že prijavili v postopku prisilne poravnave, ki ni uspela in se je začel stečajni postopek, vam sedaj terjatev ni potrebno znova prijavljati. Morate pa terjatve prijaviti, če ji niste prijavili v prisilni poravnavi. Seveda če ne želite, da vam propadejo.
V primeru, da je predlog prisilne poravnave potrjen, pa je nad dolžnikom kljub temu uveden stečajni postopek, je potrebno terjatev prijaviti v stečajnem postopku tudi, če je že bila prijavljena v postopku prisilne poravnave.
Kako vem, da je podjetje, ki mi dolguje v stečaju?
V večini primerov o tem, da se je zoper vašega dolžnika začel stečajni postopek ne boste obveščeni. To pomeni, da je na vas, da preverite, ali še ni bil zoper vašega dolžnika začet stečajni postopek. Ali je vaš dolžnik v stečaju, preverite na spletni strani AJPES-a.
Kaj storim, če izvem, da je moj dolžnik v stečaju?
V primeru, da je dolžnik, do katerega imate odprte terjatve v stečaju, morate te terjatve prijaviti sodišču, ki vodi postopek. Če terjatev ne prijavite, le-te propadejo in niso nikoli poplačane.
Kaj če zamudim 3-mesečni rok za prijavo terjatev?
Prijave terjatev v stečajno maso, so možne samo v 3-mesečnem roku od objave oklica o začetku stečajnega postopka na spletni strani AJPES-a. Zamuda roka za prijavo terjatve ima za posledico izgubo pravice, kar pomeni, da je navedeni rok t.i. prekluzivni (in materialni) rok. Upnik, ki zamudi rok za prijavo terjatve v stečajni postopek, nima pravice sodelovati v stečajnem postopku (torej opravljati procesnih dejanj), še zlasti pa izgubi pravico do poplačila.
Kako prijavim svoje terjatve v stečajno maso?
Svoje terjatve prijavite tako, da na okrožno sodišče, ki vodi stečajni postopek pošljete dokument, v katerem so vaši podatki, ter navedene in opisane vaše terjatve - Prijava terjatev v stečajnem postopku.
Koliko znaša sodna taksa za prijavo terjatev v stečajno maso?
Z novelo Zakona o sodnih taksah (ZST-1), ki je začela veljati s 1.1.2011, so bile sodne takse za prijavo terjatev v insolventnih postopkih ukinjene. Plačilo takse pri prijavi terjatev v stečajno maso, od tega datuma dalje tako ni več potrebno.
Kakšen je rok za prijavo terjatev v stečajno maso?
Rok za prijavo terjatev v stečajnem postopku je 3 mesece od objave o začetku stečajnega postopka na spletni strani AJPES-a. Rok za prijavo terjatev je naveden tudi na oklicu o začetku stečajnega postopka, ki ga prav tako najdete na spletni strani AJPES-a.
Kje dobim podatke za izpolnitev prijave terjatev v stečajno maso?
Podatke, ki jih potrebujete da prijavite svoje terjatve (sodišče, ki vodi zadevo, opravilno številko, datum izdaje sklepa,...), prav tako najdete na spletni strani AJPES-a.
Dolžnik je bil predhodno v prisilni poravnavi. Svoje terjatve sem že prijavil v postopku prisilne poravnave. Jih moram tudi v stečaju?
Ne. Če ste terjatve že prijavili v postopku prisilne poravnave, ki ni uspela in se je začel stečajni postopek, vam sedaj terjatev ni potrebno znova prijavljati. Morate pa terjatve prijaviti, če ji niste prijavili v prisilni poravnavi. Seveda če ne želite, da vam propadejo.
V primeru, da je predlog prisilne poravnave potrjen, pa je nad dolžnikom kljub temu uveden stečajni postopek, je potrebno terjatev prijaviti v stečajnem postopku tudi, če je že bila prijavljena v postopku prisilne poravnave.
Katere terjatve imajo naravo prednostnih terjatev:
Prednostne terjatve so naslednje nezavarovane terjatve:
- Plače in nadomestila plač za zadnje tri mesece pred začetkom postopka zaradi insolventnosti;
- Odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri dolžniku, in poklicne bolezni,
- Neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja pred začetkom stečajnega postopka, ki zaposlenim pripadajo po zakonu, ki ureja delovna razmerja, vendar največ v višini odpravnine, določene za delavca, ki mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov,
- plače in nadomestila plač delavcem, katerih delo zaradi začetka stečajnega postopka postane nepotrebno, za obdobje od začetka stečajnega postopka do poteka odpovednega roka;
- odpravnine delavcem, ki jim je upravitelj odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ker je njihovo delo zaradi začetka stečajnega postopka ali med postopkom postalo nepotrebno ter
- davki in prispevki, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati z izplačili iz 1., 3., 4. in 5. točke tega odstavka.
V zvezi z neizplačanimi odpravninami je Državni zbor RS sprejel avtentično razlago 3. točke zgoraj (odpravnine), katere bistvo je, da se kot prednostne terjatve obravnava tudi neizplačane odpravnine delavcem, ki so nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave.
Kaj če prijavim terjatve, a je stečajne mase premalo, da bi bil moj dolg poplačan?
V primeru, da svoje terjatve prijavite v stečajno maso, a iz nje niste nikoli poplačani, se vam te terjatve štejejo kot davčno priznan odhodek (21. člen, 6. odstavek Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb). Vendar pa se vam neplačane terjatve štejejo kot odhodek le če terjatve prijavite v stečajno maso.
Kakšno je obdobje izpodbojnosti pravnih dejanj stečajnega dolžnika?
Izpodbijajo se lahko pravni posli in druga pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v obdobju zadnjih 12 mesecev pred uvedbo stečajnega postopka.
Katera pravna dejanja so izpodbojna?
Pravno dejanje stečajnega dolžnika je izpodbojno:
- če je bila posledica tega dejanja zmanjšana vrednost premoženja stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno, ali pa je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, pridobila ugodnejše pogoje za plačilo svoje terjatve do stečajnega dolžnika, in
- če je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, vedela ali bi morala vedeti, da je dolžnik insolventen. Ni pa mogoče izpodbijati pravnih dejanj in poslov, ki:
- jih je opravil stečajni dolžnik med postopkom prisilne poravnave,
- jih je opravil stečajni dolžnik zaradi plačila terjatev upnikov v deležih, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi, in
- plačil za menice in čeke, če je morala druga stranka prejeti plačilo, da stečajni dolžnik ne bi izgubil pravice do regresa proti drugim meničnim ali čekovnim zavezancem.
Kakšna je vsebina in način uveljavitve izpodbojnega zahtevka?
Z zahtevkom za izpodbijanje pravnih dejanj se zahteva, da se razveljavi pravni posel in njegovi učinki v razmerju med stečajnim dolžnikom in osebo, v korist katere je bilo opravljeno to dejanje. Uveljavljati ga je potrebno z izpodbojno tožbo in sicer za račun stečajnega dolžnika. Rok za vložitev tožbe je 6 mesecev po objavi oklica o začetku stečajnega postopka.
Kdo lahko uveljavlja izpodbojni zahtevek?
Izpodbojni zahtevek lahko uveljavlja stečajni upravitelj ali vsak upnik, ki je upravičen opravljati procesna dejanja v stečajnem postopku.
Komu je osebni stečaj namenjen?
Gre za sodni postopek, ki naj bi omogočal prezadolženim fizičnim osebam, da iz svojega premoženja v okvirju svojih možnosti poplačajo vse svoje upnike, s tem da lahko v stečajnem postopku tudi predlagajo sodišču, da jih oprosti obveznosti plačila dolgov, ki niso bili poplačani iz obstoječega premoženja v stečaju. Osebni stečaj je namenjen predvsem potrošnikom ("navadnim" fizičnim osebam) in podjetnikom posameznikom (s.p.) ter zasebnikom (odvetniki, notarji, izvršitelji ipd.).
Kakšni so pogoji za začetek postopka osebnega stečaja?
Predlog za začetek stečajnega postopka lahko vloži sam dolžnik ali upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca.
Kako poteka stečajni postopek?
Dolžnik, ki je vložil predlog za začetek postopka osebnega stečaja, ali pa je bil ta proti njemu vložen, mora sodišču podati poročilo o stanju svojega premoženja. Z začetkom postopka osebnega stečaja se poslovna sposobnost dolžnika omeji tako, da NE more:
- sklepati pogodb in opravljati drugih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso, samostojnemu podjetniku ali zasebniku pa preneha takšen status;
- brez soglasja sodišča najeti posojila ali dati poroštva;
- odpreti novega transakcijskega ali drugega računa;
- se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam.
V postopku osebnega stečaja vodi dolžnikove posle upravitelj in ga tudi zastopa
Kaj spada v stečajno maso v osebnem stečaju?
V stečajno maso spada vse premoženje dolžnika ob začetku postopka in vse premoženje, doseženo z unovčevanjem in upravljanjem stečajne mase ter izpodbijanjem pravnih dejanj dolžnika. Poleg navedenega v stečajno maso spadajo tudi plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom, in premoženje, ki ga dolžnik pridobi na podlagi dedovanja ali na drugi podlagi med postopkom, razen zakonsko izvzetih prejemkov.
Kakšne so posledice po končanem postopku?
Po končanem postopku dolžnik NI prost obveznosti, ki v postopku niso bile v celoti poplačane! Lahko pa pred koncem postopka vloži predlog za odpust svojih obveznosti, ki so nastale do začetka postopka, v delu, v katerem v tem postopku ne bodo poplačane. Da bi preprečili, da bi se dolžnik večkrat zaporedoma posluževal te možnosti, zakon določa, da mora od zadnjega pravnomočnega sklepa o odpustu obveznosti preteči najmanj deset let. S sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti sodišče določi preizkusno obdobje, ki ne sme biti krajše od dveh let od uvedbe postopka osebnega stečaja in tudi ne od enega leta po vložitvi predloga za odpust obveznosti ter ne daljše od petih let od uvedbe osebnega stečaja. Po poteku preizkusnega obdobja sodišče izda sklep, da se dolžniku odpustijo njegove obveznosti. S pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, na katero učinkuje odpust obveznosti.
Kakšni so stroški postopka?
Predlagatelj osebnega stečaja bo moral ob vložitvi predloga plačati predujem za kritje začetnih stroškov postopka. Višina predujma, ki ga je potrebno zagotoviti za začetek stečajnega postopka nad pravno osebo znaša 2.281,11 EUR (oziroma 2.062,35 EUR, če sodišče predujem odmeri brez DDV), nad fizično osebo 1.401,01 EUR (oziroma 1.244,75 EUR, če sodišče predujem odmeri brez DDV ).
Katere terjatve imajo naravo prednostnih terjatev:
Prednostne terjatve so naslednje nezavarovane terjatve:
- Plače in nadomestila plač za zadnje tri mesece pred začetkom postopka zaradi insolventnosti;
- Odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri dolžniku, in poklicne bolezni,
- Neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja pred začetkom stečajnega postopka, ki zaposlenim pripadajo po zakonu, ki ureja delovna razmerja, vendar največ v višini odpravnine, določene za delavca, ki mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov,
- plače in nadomestila plač delavcem, katerih delo zaradi začetka stečajnega postopka postane nepotrebno, za obdobje od začetka stečajnega postopka do poteka odpovednega roka;
- odpravnine delavcem, ki jim je upravitelj odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ker je njihovo delo zaradi začetka stečajnega postopka ali med postopkom postalo nepotrebno ter
- davki in prispevki, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati z izplačili iz 1., 3., 4. in 5. točke tega odstavka.
V zvezi z neizplačanimi odpravninami je Državni zbor RS sprejel avtentično razlago 3. točke zgoraj (odpravnine), katere bistvo je, da se kot prednostne terjatve obravnava tudi neizplačane odpravnine delavcem, ki so nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave.
Kaj če prijavim terjatve, a je stečajne mase premalo, da bi bil moj dolg poplačan?
V primeru, da svoje terjatve prijavite v stečajno maso, a iz nje niste nikoli poplačani, se vam te terjatve štejejo kot davčno priznan odhodek (21. člen, 6. odstavek Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb). Vendar pa se vam neplačane terjatve štejejo kot odhodek le če terjatve prijavite v stečajno maso.
Kakšno je obdobje izpodbojnosti pravnih dejanj stečajnega dolžnika?
Izpodbijajo se lahko pravni posli in druga pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v obdobju zadnjih 12 mesecev pred uvedbo stečajnega postopka.
Katera pravna dejanja so izpodbojna?
Pravno dejanje stečajnega dolžnika je izpodbojno:
- če je bila posledica tega dejanja zmanjšana vrednost premoženja stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno, ali pa je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, pridobila ugodnejše pogoje za plačilo svoje terjatve do stečajnega dolžnika, in
- če je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, vedela ali bi morala vedeti, da je dolžnik insolventen. Ni pa mogoče izpodbijati pravnih dejanj in poslov, ki:
- jih je opravil stečajni dolžnik med postopkom prisilne poravnave,
- jih je opravil stečajni dolžnik zaradi plačila terjatev upnikov v deležih, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi, in
- plačil za menice in čeke, če je morala druga stranka prejeti plačilo, da stečajni dolžnik ne bi izgubil pravice do regresa proti drugim meničnim ali čekovnim zavezancem.
Kakšna je vsebina in način uveljavitve izpodbojnega zahtevka?
Z zahtevkom za izpodbijanje pravnih dejanj se zahteva, da se razveljavi pravni posel in njegovi učinki v razmerju med stečajnim dolžnikom in osebo, v korist katere je bilo opravljeno to dejanje. Uveljavljati ga je potrebno z izpodbojno tožbo in sicer za račun stečajnega dolžnika. Rok za vložitev tožbe je 6 mesecev po objavi oklica o začetku stečajnega postopka.
Kdo lahko uveljavlja izpodbojni zahtevek?
Izpodbojni zahtevek lahko uveljavlja stečajni upravitelj ali vsak upnik, ki je upravičen opravljati procesna dejanja v stečajnem postopku.
Komu je osebni stečaj namenjen?
Gre za sodni postopek, ki naj bi omogočal prezadolženim fizičnim osebam, da iz svojega premoženja v okvirju svojih možnosti poplačajo vse svoje upnike, s tem da lahko v stečajnem postopku tudi predlagajo sodišču, da jih oprosti obveznosti plačila dolgov, ki niso bili poplačani iz obstoječega premoženja v stečaju. Osebni stečaj je namenjen predvsem potrošnikom ("navadnim" fizičnim osebam) in podjetnikom posameznikom (s.p.) ter zasebnikom (odvetniki, notarji, izvršitelji ipd.).
Kakšni so pogoji za začetek postopka osebnega stečaja?
Predlog za začetek stečajnega postopka lahko vloži sam dolžnik ali upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca.
Kako poteka stečajni postopek?
Dolžnik, ki je vložil predlog za začetek postopka osebnega stečaja, ali pa je bil ta proti njemu vložen, mora sodišču podati poročilo o stanju svojega premoženja. Z začetkom postopka osebnega stečaja se poslovna sposobnost dolžnika omeji tako, da NE more:
- sklepati pogodb in opravljati drugih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso, samostojnemu podjetniku ali zasebniku pa preneha takšen status;
- brez soglasja sodišča najeti posojila ali dati poroštva;
- odpreti novega transakcijskega ali drugega računa;
- se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam.
V postopku osebnega stečaja vodi dolžnikove posle upravitelj in ga tudi zastopa
Kaj spada v stečajno maso v osebnem stečaju?
V stečajno maso spada vse premoženje dolžnika ob začetku postopka in vse premoženje, doseženo z unovčevanjem in upravljanjem stečajne mase ter izpodbijanjem pravnih dejanj dolžnika. Poleg navedenega v stečajno maso spadajo tudi plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom, in premoženje, ki ga dolžnik pridobi na podlagi dedovanja ali na drugi podlagi med postopkom, razen zakonsko izvzetih prejemkov.
Kakšne so posledice po končanem postopku?
Po končanem postopku dolžnik NI prost obveznosti, ki v postopku niso bile v celoti poplačane! Lahko pa pred koncem postopka vloži predlog za odpust svojih obveznosti, ki so nastale do začetka postopka, v delu, v katerem v tem postopku ne bodo poplačane. Da bi preprečili, da bi se dolžnik večkrat zaporedoma posluževal te možnosti, zakon določa, da mora od zadnjega pravnomočnega sklepa o odpustu obveznosti preteči najmanj deset let. S sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti sodišče določi preizkusno obdobje, ki ne sme biti krajše od dveh let od uvedbe postopka osebnega stečaja in tudi ne od enega leta po vložitvi predloga za odpust obveznosti ter ne daljše od petih let od uvedbe osebnega stečaja. Po poteku preizkusnega obdobja sodišče izda sklep, da se dolžniku odpustijo njegove obveznosti. S pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, na katero učinkuje odpust obveznosti.
Kakšni so stroški postopka?
Predlagatelj osebnega stečaja bo moral ob vložitvi predloga plačati predujem za kritje začetnih stroškov postopka. Višina predujma, ki ga je potrebno zagotoviti za začetek stečajnega postopka nad pravno osebo znaša 2.281,11 EUR (oziroma 2.062,35 EUR, če sodišče predujem odmeri brez DDV), nad fizično osebo 1.401,01 EUR (oziroma 1.244,75 EUR, če sodišče predujem odmeri brez DDV ).
Zbornica upraviteljev Slovenije je član evropskega združenja
