Pogosta vprašanja

V večini primerov o tem, da se je zoper vašega dolžnika začel stečajni postopek ne boste obveščeni. To pomeni, da je na vas, da preverite, ali še ni bil zoper vašega dolžnika začet stečajni postopek. Ali je vaš dolžnik v stečaju, preverite na spletni strani AJPES-a.

V primeru, da je predlog prisilne poravnave potrjen, pa je nad dolžnikom kljub temu uveden stečajni postopek, je potrebno terjatev prijaviti v stečajnem postopku tudi, če je že bila prijavljena v postopku prisilne poravnave.

Prednostne terjatve so naslednje nezavarovane terjatve:

1. Plače in nadomestila plač za zadnje tri mesece pred začetkom postopka zaradi insolventnosti;
2. Odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri dolžniku, in poklicne bolezni,
3. Neizplačane odpravnine za prenehanje delovnega razmerja pred začetkom stečajnega postopka, ki zaposlenim pripadajo po zakonu, ki ureja delovna razmerja, vendar največ v višini odpravnine, določene za delavca, ki mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov,
4. plače in nadomestila plač delavcem, katerih delo zaradi začetka stečajnega postopka postane nepotrebno, za obdobje od začetka stečajnega postopka do poteka odpovednega roka;
5. odpravnine delavcem, ki jim je upravitelj odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ker je njihovo delo zaradi začetka stečajnega postopka ali med postopkom postalo nepotrebno ter
6. davki in prispevki, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati z izplačili iz 1., 3., 4. in 5. točke tega odstavka.

V zvezi z neizplačanimi odpravninami je Državni zbor RS sprejel avtentično razlago 3. točke zgoraj (odpravnine), katere bistvo je, da se kot prednostne terjatve obravnava tudi neizplačane odpravnine delavcem, ki so nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave.

Pravno dejanje stečajnega dolžnika je izpodbojno:

• če je bila posledica tega dejanja zmanjšana vrednost premoženja stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno, ali pa je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, pridobila ugodnejše pogoje za plačilo svoje terjatve do stečajnega dolžnika, in
• če je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, vedela ali bi morala vedeti, da je dolžnik insolventen. Ni pa mogoče izpodbijati pravnih dejanj in poslov, ki:
• jih je opravil stečajni dolžnik med postopkom prisilne poravnave,
• jih je opravil stečajni dolžnik zaradi plačila terjatev upnikov v deležih, rokih in z obrestmi, določenimi v potrjeni prisilni poravnavi, in
• plačil za menice in čeke, če je morala druga stranka prejeti plačilo, da stečajni dolžnik ne bi izgubil pravice do regresa proti drugim meničnim ali čekovnim zavezancem.

Dolžnik, ki je vložil predlog za začetek postopka osebnega stečaja, ali pa je bil ta proti njemu vložen, mora sodišču podati poročilo o stanju svojega premoženja. Z začetkom postopka osebnega stečaja se poslovna sposobnost dolžnika omeji tako, da NE more:

• sklepati pogodb in opravljati drugih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso, samostojnemu podjetniku ali zasebniku pa preneha takšen status;
• brez soglasja sodišča najeti posojila ali dati poroštva;
• odpreti novega transakcijskega ali drugega računa;
• se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam.

V postopku osebnega stečaja vodi dolžnikove posle upravitelj in ga tudi zastopa